SADOVI JEZE

Po desetletjih neoliberalizma, ki sta jih nazadnje kronali še dve leti korone, je videti in vsakodnevno občutiti, da se je nakopičila ogromna količina afektivnega presežka. Ta se kaže v dveh nasprotnih reakcijah: v presežku utrujenosti, izčrpanosti in depresije ter v presežku gneva, srda, besa. Oboje je doseglo razsežnosti epidemije, ki je nevarnejša in bolj razširjena od covida. Reakciji sta le na videz nasprotni, dejansko sta pasivni in aktivni izraz istega presežka: depresijo bi lahko razumeli kot gnev, ki je obtičal v grlu, se obrnil navznoter in ki paralizira in blokira, gnev pa kot navzven obrnjeno nemoč, ki besno išče hiter izhod. Pri tem ne gre za individualna in psihološka občutja, temveč za družbeno proizvedene in pogojene afekte, reakcije na številne nakopičene antagonizme.

Gnev je nadvse upravičen, a kot da ne more najti svojega političnega izraza – spričo tega ga nevarno najdéva v antipolitiki, v krepitvi novih populizmov, ki ta gnev izrabljajo, z njim manipulirajo in napeljujejo v nove segregacije, se ponašajo z novimi liki obscenih Gospodarjev in poglabljajo prav tiste antagonizme, ki so to zagato proizvedli. Kako misliti nevarnost neartikuliranega gneva, nakopičene jeze, ki kot senca preti v ozadju?

Steinbeckov roman »Sadovi jeze« (1939), od koder je vzeto geslo letošnjega festivala, je kljub časovni distanci v mnogih pogledih tak, kot bi bil napisan naravnost za današnji čas. Zgodba družine, ki se mora zaradi ekološke katastrofe (t. i. dust bowl, ki je v tridesetih letih opustošil ameriško podeželje), bančnih dolgov in izsiljevanja velikih korporacij iz osrednje Amerike seliti proti zahodu, je po meri sedanjih tegob in katastrof, ki se še napovedujejo. To je zgodba o množičnih migracijah in obubožanju, a tudi zgodba o solidarnosti in moči skupnosti. »Tu je začetek, od 'jaz' k 'mi',« pravi Steinbeck.

Kakšno kolektivnost si lahko zamislimo, da bi prestregli sadove jeze in da bi ti obrodili v drugačni družbi? In ne smemo pozabiti, da je ta epski roman ominozno izšel, tik preden je izbruhnila velika vojna.

Mladen Dolar